Novosti - obvestila

Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje

Univerza za tretje življenjsko obdobje

Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana

Tel: 01/ 433 20 90

Uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 ure

Vpis v 27. študijsko leto

V posamezne študijske skupine se lahko vpišete na sedežu Univerze na Poljanski cesti 6 v Ljubljani, vsak delavnik od 1. do 17. septembra, od 9. do 12. ure.

Študijske skupine po abecednem redu 

Tuji jeziki na začetni in nadaljevalni stopnji

Računalniško izobraževanje

Vsebine izobraževalnih programov

Antropologija sanj

Mentor/-ica: Mag. Senka Šifkovič Vrbica

Termin: Ponedeljek, 10.45 do 12.15

Kratka vsebina:

Uvodoma se bomo seznanili z antropologijo kot najširšo vedo o pojavnosti človeka v svetu. Skozi spoznavanje zgodovine in razvoja antropologije bomo razširili obzorje razmišljanja preko meja lastne kulture in spoznali mogočno vlogo jezika. Spoznali bomo osnovne metode znanstvenega dela na področju antropologije. Nato se bomo posvetili antropologiji sanj, ki je v okviru antropologije področje, ki se ukvarja s pestrostjo razumevanja in ukvarjanja s sanjami po različnih kulturah.

Spoznali bomo:

- kaj pravi znanost o sanjah: nevrobiologija z ugotovitvami spalnih laboratorijev o fazah spanja in o tem, da sanjamo vsi, spoznali bomo evolucijsko povezanost sanj s pojavom toplokrvnosti in kaj znanost pravi o pozabljanju sanj; psihologija s svojimi različnimi šolami, utemeljitelja Freud in Jung in številne sodobne teorije; antropologija, ki je  že ob prvih terenskih izkušnjah pri delu z različnimi ljudstvu naletela na bogato sanjsko življenje, je močno osvetlila odnos med sanjami in kulturo;

- zgodovino obravnavanja sanj: odnos prvotnih pisnih kultur do sanj; odnos Judov (stara zaveza) in Grkov ter vpliv obojih na razvoj krščanskega odnosa do sanj; odnos krščanstva skozi zgodovino; odnos islama;

- odnos med kulturo in sanjami: odvisen je od koncepta realnosti posamezne družbe in od tega koliko posamezna družba prepoznava sanje kot uporaben instrument za uravnavanje družbenega življenja; načini rabe sanj v različnih kulturah

- številne primere odnosa do sanj različnih družb iz bogatega arhiva, ki so ga antropologi ustvarjali skozi svoje terensko delo.

Medsebojni odnosi in sporazumevanje

Mentor/-ica: Tanja Šulak, prof. ped.

Termin: Četrtek, 15.30 do 17.00

Kratka vsebina:

Študijski krožek ni namenjen psihoterapiji, marveč obvladovanju in uporabi sistema analize medsebojnih odnosov. Namen programa je boljše razumevanje lastnega in življenja svojih bližnjih. Osnovna metoda dela je transakcijska analiza (po dr. Ericu Bernu).

Osnovne teme:

- Predmet transakcijske analize, teoretski okvir.

- Komunikacija, komunikacijsko polje, transakcije, sporočila.

- Spoznavanje mehanizmov človekovega obnašanja.

- Analiza psiholoških iger med ljudmi. Življenjski scenarij.

- Ego stanja.

- TA - pozicije.

- Referenčni okvir.

Komuniciranje in medsebojni odnosi

Mentor/-ica: Doc. dr. Tadej Praprotnik

Termin: Torek, 9.00 do 10.30

Kratka vsebina:

Komuniciranje kot socialni in simbolni proces

Ravni komuniciranja, psihološke opredelitve komuniciranja

Vloga jezika v komuniciranju

Značilnosti neverbalnega komuniciranja

Kanali neverbalnega komuniciranja (glas, pogled, izrazi obraza, kretnje rok, gibi, drža telesa, telesna bližina, dotik ali telesni stik, prostor)

Čustveno komuniciranje

Čustveno izražanje napetosti in konfliktov

Soodvisnost, vzajemnost, intimnost v medosebnih odnosih

Tipologija odnosov (prijateljski odnos, starševski odnos, sorodstveni odnos)

Ohranjanje/razpadanje odnosa

Napetosti in konflikti v odnosih

Moji starši so stari; kako razumeti sebe, ostarele starše in sorodnike

Mentor/-ica: Doc. dr. Dušana Findeisen

Termin: Četrtek, 14.00 do 15.30

Kratka vsebina:

Ko se upokojimo, smo nemalokrat stisnjeni med potrebe svojih otrok in potrebe ostarelih staršev, ki zgubljajo svojo nekdanjo vlogo. Ob spremenjenem položaju v družbi in družini, v stanju delne odvisnosti, se spreminjajo njihove, pa tudi naše psihološke potrebe. Jih znamo razumeti in spoštovati? Ali vemo, denimo, da samota ni nujno bolečina, da je lahko potreba, stanje, v katerem se starejši človek bogati? Ali vemo, da starejši človek postane godrnjav, neobčutljiv za potrebe drugih, kadar je sam sredi psiholoških primanjkljajev? Ali vemo, da so naši ostareli starši bolj potrebni dotika in resničnega, ne navideznega, pogovora, kot urejenega pospravljenega in čistega okolja? Smo zmožni upoštevati preostale zmožnosti ostarelih staršev?

Znamo v tem spremenjenem odnosu razumeti in zadovoljiti svoje potrebe, postaviti zahteve, meje, ne da bi se počutili krive?  Pa tudi, nenazadnje, ali razumemo svoj položaj osebe v pokoju, ali imamo razvite argumente, s katerimi branimo svoje mesto v družbi? Če jih nimamo, jih bomo odkrili v tem izobraževalnem programu.

Okvirne teme:

Pomen zgodnjih izkušenj in zavzemanje življenjskega položaja do sebe in sveta

Življenjska obdobja, njihova različnost in prepletanje

Življenjska zgodba in življenjski krog

Čustvene, socialne in kognitivne potrebe starejših in kako jih zadovoljiti v domačem /domskem/ okolju

Čustva v visoki starosti / stanju odvisnosti

Samota kot bolečina in samota kot vir bogatenja samega sebe.

Soočanje z izgubami

Jaz-odnos in ti-odnos med menoj in ostarelim staršem

Mediacija: ustvarjalna pot reševanja sporov

Mentor/-ica: Jasna Tepina, prof. ped. in slov. jezika s književnostjo

Termin: Sreda, 9.30 do 11.00

Kratka vsebina:

Vsak dan se srečujemo z ljudmi različnih interesov, prepričanj, pričakovanj, predstav o življenju, vrednot. Prav zato, ker smo različni, ker na svet, ljudi in stvari gledamo različno, prihaja do nesoglasij, ki marsikdaj prerastejo v konflikte. Konflikti so torej sestavni del življenja, so povsem normalni spremljevalni pojavi našega vsakdana. Največkrat imajo konflikti negativen predznak, niso nam prijetni, grenijo nam življenje in odnose z drugimi, zato jih skušamo reševati ali vsaj upravljati z njimi.

Stili reševanja konfliktov so različni, pa tudi uspešnost njihovega reševanja je različna. Včasih jim sami nismo kos, ne znamo, ne zmoremo ali morda tudi nočemo sami poiskati rešitve. Takrat se lahko odločimo za mediacijo, to je proces, v katerem nevtralna tretja oseba (mediator) pomaga osebama, ki sta v sporu iskati in tudi najti rešitev konflikta.

Mediator omogoča sprtima osebama, da se poslušata in slišita, da predstavita vsak svoje videnje konflikta in iščeta, pa tudi najdeta možnosti za rešitev njunega spora.

Spoznali bomo:

• Kaj je to konflikt - je pozitiven ali negativen?
• Različna čustva, kako jih kažemo in prepoznavamo
• Kako pomembno je poslušati in biti slišan
• Kaj je mediacija, kakšne oblike mediacije poznamo (sodišču pridružena mediacija, družinska, šolska, vrstniška…) in lahko uporabljamo pri nas
• Proces mediacije, njena načela in tehnike

Novinarstvo

Mentor/-ica: Neva Železnik, univ. dipl. novinarka

Termin: Četrtek, 8.45 do 10.15

Kratka vsebina:

Skupina nadaljuje s programom dela iz preteklega študijskega leta:

    -      Spoznavanje novinarskih zvrsti: komentar, reportaža, raziskovalno novinarstvo

    -   Samostojno pisanje novinarskih prispevkov in skupna analiza

    -   Javne objave člankov (Vzajemnost, Naša žena, Dnevnik, Delo)

Književnost: Renesančna in baročna književnost v Evropi

Mentor/-ica: Milena Markič, univ. dipl. filoz. in slavistka

Termin: Ponedeljek, 17.00 do 18.30

Kratka vsebina:

Epika v 16. stoletju (Ariosto, Tass, Camoes, Marulić).

Lirika v 16. stoletju (petrarkisti, Michelangelo, Ronsard, Camoes, Shakespeare).

Pripovedništvo v prozi (viteški, pastirski, potepuški roman in sinteza – Rabelais, Cervantes).

Novele (Cervantes).

Dramatika po antičnih vzorih (Macchiavelli, Aretino, Držić, commedia dell'arte) - na osnovah srednjeveške dramatike in z izvirnimi pobudami (Lope de Vega, Shakespeare).

Književnost baroka.

Naša preteklost je naša dediščina - Ustna zgodovina domačega vsakdana v obdobju po 2. svetovni vojni

Mentor/-ica: Biljana Ristić, univ. dipl. zgodovinarka; so-mentorica: Milojka Babšek Valentinčič, prof. angleščine in francoščine

Termin: Četrtek, 16.45 do 18.15

Kratka vsebina:

Ob pomoči metod ustne zgodovine (pogovor, intervju, zapisovanje spominov) boste raziskovali različne vidike svojega vsakdanjega življenja kot ste ga živeli v otroštvu in mladosti.  Zapisovali boste svoje spomine, spomine svoje družine in prebivalcev lokalne skupnosti. 

Spoznali boste, da je vaša preteklost vaša dediščina, dragocena za vas same in  za vaše potomce, pa tudi krajane. Vaša spoznanja in zapisi vaših spoznanj bodo pomembno podprli zgodovinske razstave in bodo vsebinski vir za publikacije, radijske in televizijske programe. Lahko pa v tem programu tudi zlahka stkete nove bližnje vezi, saj nas zgodovina povezuje.

Osrednja tema dela v skupini bo družabno življenje v povojnem času, ki ga bomo razdelili na več manjših sklopov. V uvodu vsakega izobraževalnega srečanja se na kratko seznanimo z tematiko, ki jo bomo obravnavali (časovni okvir obdobja, prostorski oris, kulturno-zgodovinski pogled na obravnavani čas, itd.). Ob posameznih sklopih, kjer je to seveda mogoče, slušatelji prinesejo s seboj kakšno fotografijo z zanimivo zgodbo, s čimer bi lahko združili fotografski material s spominskim gradivom.

Izbrane teme: prostorski aspekti družabnega življenja – kje v Ljubljani ali okolici Ljubljane se je odvijalo družabno življenje, kako so ljudje doživljali to okolje, kako so prišli do tja, kakšne vrste družabnosti so se odvijale, kašen je bil odnos do modernizacije oziroma urbanizacije mesta kot takega.

1. življenje v ljubljanskih kavarnah – katere so bile najbolj priljubljene kavarne in v katere so radi študentje zahajali, kaj je pomenila kava v času Jugoslavije (dostopnost), kaj je spremljalo pitje kave, ali so se v kavarnah dogajali tudi drugi dogodki in kateri?
2. prosti čas – obiskovanje koncertov, gledališč, razstav, kavarn, družabne igre, koliko je ideologija tistega časa vplivala na preživljanje prostega časa posameznika. Tu bi se ozrli tudi na kinematografijo (kdaj, s kom in zakaj v kino?)
3. promenada – s pomočjo literature osvetliti odnos do tovrstnega druženja v preteklosti in primerjati s promenadnim dogajanjem v povojni Jugoslaviji. Spoznavanje in druženje med promenado.
4. transport – katere vrste prevoznih sredstev so uporabljali in kdo ter kolikokrat so se vozili s prevoznimi sredstvi. Avto kot simbol bogastva.
5. higienske razmere – doma, v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Koliko so se še vedno uporabljala doma pridelana zdravila.
6. otrok – odnos do otroka in njegovo mesto v družini in širšem družbenem okolju. Katere in kakšne igrače, obleke in opremo je imel otrok v povojnih letih. Primerjava vloge otroka na podeželju in v mestu.

Umetnostna zgodovina - začetna stopnja

Mentor/-ica: Maja Čebašek, prof. umet. zgod. in univ. dipl. soc. kulture

Termin: Četrtek, 10.15 do 11.45

Kratka vsebina:

Pregled obdobij umetnostne zgodovine in pregled starih civilizacij in kultur v prazgodovini.

Stare kulture na Bližnjem in Srednjem Vzhodu: poudarek na Mezopotamiji

Stari Egipt

Vzhodne stare kulture: kultura ob Indu in Stara Kitajska

Zahodne stare kulture: Stare Amerike

Rojstvo Evrope (stari vek): Stari Grki

Stari Rimljani

Zgodnje krščanstvo in Bizantinska umetnost

Zgodnji srednji vek: karolinška in otonska umetnost

Islamska umetnost

Romanika in pomen samostanov

Visoki srednji vek: Gotika

Novi vek: humanizem in renesansa

Barok in rokoko

19. stoletje (rojevanje narodov): neoklasicizem, bidermajer, romantika in realizem

Rojstvo ''industrije'' in vpliv svetovne vojne: impresionizem in ekspresionizem

20. stoletje: od simbolizma, funkcionalizma, nadrealizma, abstraktne, do konceptualne umetnosti

Moderno, postmoderno

Umetnostna zgodovina na različnih nadaljevalnih stopnjah

Mentor/-ica: več mentorjev

Termin: več terminov

Svetovna zgodovina: od srednjega do novega veka

Mentor/-ica: Jaka Štoka, univ. dipl. arheolog in zgodovinar

Termin: Ponedeljek, 10.30 do 12.00

Kratka vsebina:

I.    Politični pregled

1)     Zgodnji srednji vek

     Preseljevanje ljudstev do formiranja prvih držav na ozemlju Evrope:

     - Merovingi, Franki, Langobardi, Anglosasi.

     - Poselitev današnjega slovenskega prostora in soseščine: Hrvati, Srbi, problem

       Bosne, Bolgari, Madžari; Vikingi.

2)  Nastanek in vzpon islama

     - Mohamed; islamska ekspanzija in vpliv na Evropo.  

3)  Visoki srednji vek

     - pregled po Evropi; posebne teme (križarske vojne, črna kuga, stoletna vojna).

4)     Pozni srednji vek

     - pregled po Evropi; posebne teme (predpogoji za evropsko ekspanzijo)

II.  Socialna, družbena in kulturna zgodovina srednjega veka

     - fevdalizem, nastanek mest, trgovine, ekonomija, vsakdanjik, pregled tehnike, znanosti,  umetnosti in kulture. 

III. Zgodovina krščanstva srednjega veka

-         nastanek samostanov, redovništva, teološki spori, investiturni spor.

IV. Neevropska zgodovina - obdobje do velikih odkritij

 - Amerika, Afrika, Azija, Indija, Oceanija, Avstralija.

Svetovna zgodovina: od 1. do 2. svetovne vojne

Mentor/-ica: Ana Jevševar, prof. zgodovine in geografije

Termin: Četrtek, 10.30 do 12.00

Kratka vsebina:

-Wilsonovih 14 točk

-Pariška mirovna konferenca in ostale konference

-Pravna zgodovina od zgodnje moderne države

-meje Slovencev, koroški plebiscit

-Moderni antisemitizem in nastanek judovskega nacionalnega gibanja

-Razvoj znanosti, tehnologije in gospodarstva

-Velika vojna kot možnost novih tehnoloških in gospodarskih dosežkov

-Nemčija, Francija, Italija- gospodarski in tehnološki razvoj

-Svetovna gospodarska kriza, preobrat v gospodarskem razvoju in

 priložnost za skrajneže in uspešneže

-Razvoj nemškega nacionalnega socializma - vzpon Hitlerja

-Fašizem, Mussolini in primerjava z nemškim nacional-socializmom

-Razvoj Sovjetske zveze - leninizem, stalinizem

-Španija - državljanska vojna, vzpon Franca

-Anglija v ozračju ustrežljive politike

-Nastanek judovskega nacionalnega gibanja

-Dežela Izrael pred in med britansko mandatno oblastjo

-Kultura v Evropi med obema vojnama

-Latinska Amerika

-Ustanovitev turške republike

-Arabski svet; -Indija; -Kitajska od 1919 dalje; -Japonska

-Judje, čas pred Šoo ali holokavstom

-ZDA, hitro gospodarsko okrevanje, nove tehnologije, kultura

-Japonsko-kitajska vojna- vzroki, posledice ne-zmagovalca

-2. svetovna vojna- priprave Nemčije, Italije in Sovjetske zveze

-Anglija sama

-ZDA

-Pearl Harbour 

-Vojna na morju, v puščavi, v zraku

-rusko-finska vojna

-Protinapad na Pacifiku

-Italija do 8.9.1943

-Nova orožja, nova tehnologija, razvoj novih znanosti

-Naskok na Evropo

-Šoa ali holokavst - nihče ni nič videl ali vedel

-Obroč okoli Japonske

-Uničenje tretjega rajha

-Vdaja Japonske

-Kakšne barve je bil mir?

Zgodovina Slovencev v evropski zgodovini

Mentor/-ica: Ana Jevševar, prof. zgodovine in geografije

Termin: Torek, 12.30 do 14.00

Kratka vsebina:

- Razvoj zgodovinopisja in zgodovinske vede

- Mit kot "strašno opozorilo"

- Opredeljevanje in samo-opredeljevanje glede na pripadnost skupnosti

- Viri, ki omogočajo sklepanje na samo-opredeljevanje ljudi

- Arheološka obdobja v Sloveniji in Evropi - primerjava z drugimi

  kontinenti (predvsem Azija-Bližnji vzhod)

- Začetek judovske civilizacije

- Izvor Evropejcev in različne hipoteze

- Rimska doba od Morskih ljudstev, Etruščanov in Rima

- Slovenia Romana

- Tehnološka rimska revolucija na slovenskih tleh in začetek

  prepoznavnosti prometnega rižišča in vozlišča slovenskega etničnega

  prostora

- Upravna razdelitev

- Zaton antike

- Kelti-življenje, vera, pričevanja

- Preseljevanja ljudstev ali že etnij v Evraziji v 5. in 6. stoletju

- Rimljani in barbari; -Zakaj ne Grki in barbari v Srednji Evropi?

- Stapljanje in kulturne spremembe

- Rahljanje stikov Srednje Evrope z vzhodnim Sredozemljem in posledice

- Vpliv oglejske Cerkve na vzhodno- in predalpski prostor od 4.do 8. stoletja

- Ikonoklastični spor

- Langobardi

- Alpski Slovenci in staroselci

- Regnum Carantum; -Carniola

- Nastanek kneževine Karantanije ali Slovenska država Karantanija?

- Pokristjanjevanje - germansko in irsko

- Papeška in cerkvena zgodovina prvega tisočletja in njena vpetost na

  območju Slovencev

- Merovinško in karolinško obdobje, karolinška kultura

- Slovenci v politični zgradbi Zahodne Evrope in v Svetem rimskem   

  cesarstvu

- Kraljestvo Vzhodnih Frankov

- Sveta brata Ciril in Metod - nastajanje vzhodnih grofij in njihovo

   spreminjanje v kraljestva

- Potujoči srednji vek, primeri zgodnje srednjeveške trgovine

- Velika Karantanija in njene krajine

- Karel Veliki - prvi Evropejec?

- Vzpon islama in posledice za Evropo

Zgodovina (svetovna in slovenska) na različnih nadaljevalnih stopnjah

Mentor/-ica: več mentorjev

Termin: več terminov

Geografija Slovenije

Mentor/-ica: Lea Nemec, prof. geografije in zgodovine, prof. likovne pedagogike

Termin: Ponedeljek, 16.30 do 18.00

Vsebina: 

1.     REGIONALIZACIJA SLOVENIJE

·        Seznanitev in primerjava izbranih primerov regionalizacij.

ALPSKE POKRAJINE

·  Preučevanje vpliva naravnogeografskih značilnosti (prst, vegetacija, padavine, podnebje, kamninska sestava, relief itd.) na družbeno-geografske značilnosti (gostota poselitve, lega kmetijskih površin, potek prometnic, razvoj turizma itd.) na izbranih primerih* s posebnim poudarkom na :

o       vrednotenje privlačnosti posameznih prvin visokogorskega sveta za turizem in rekreacijo (Bled, Bohinj, Kranjska Gora),

o       vrednotenje pomena alpskega sveta za razvoj kmetijstva/vzroki za opuščanje planin  (Velika Planina),

o       vrednotenje novih stavbnih kompleksov, lociranih tik ob Triglavskem narodnem parku (Planica/olimpijski športni center).

·        Pomen ohranjanja narave – Triglavski narodni park (Pokljuka/barja).

·        Predvidena ekskurzija v območje alpskih pokrajin.

3.     PREDALPSKE POKRAJINE

·        Zahodno predalpsko hribovje:

o       gospodarske dejavnosti nekoč (rudnik živega srebra - Idrija) in danes (npr. kmečki turizem, Alpina).

·        Vzhodno predalpsko hribovje:

o       vrednotenje gospodarske problematike Črnega revirja (Lafarge, TE Trbovlje) in posledična povezava na zdravstveno stanje prebivalstva na tem območju.

·        Severovzhodno predalpsko hribovje:

o       Pohorje (posebnosti kamninske sestave in vpliv le-te na rastlinstvo ter gospodarsko usmerjenost območja; barja – primerjava z barji na Pokljuki),

o       Celjska kotlina (primerjava z Ljubljansko kotlino; značilnosti kmetijstva),

o       analiza vzrokov za nastanek in širjenje Velenja ter njegovega gospodarstva ter posledice premogovništva v okolju (primerjava s stanjem v Zasavju in Mežiško dolino).

·        Ljubljanska kotlina (skupne značilnosti in razlike med posameznimi deli/pregled po naravno in družbeno-geografskih značilnostih):

o       vrednotenje vloge Ljubljane kot glavnega mesta Slovenije,

o       problematika širjenja Ljubljane/suburbanizacija (SWOT analiza),

o       stik različnih interesov posameznih skupin ljudi:

§     v mestnem središču Ljubljane (npr. trgovci, gostinci, turisti, stanovalci/predvideno terensko delo),

§     na območju Koseškega barja (npr. naravovarstveniki, gradbena podjetja …),

§     predvideno terensko delo (Rožnik, Tivoli, Šišenski hrib) s področja fizične geografije (analize prsti, vode, rastlinstva, profili …) in družbene geografije.

4.     SREDOZEMSKE POKRAJINE

·        Primerjava flišnih (Vipavska dolina, Brda) in kraških pokrajin (Kras) na posameznih primerih glede na naravne značilnosti (površje, rodovitnost) in gospodarsko usmerjenost,

·        problematika litoralizacije slovenske obale (poseben poudarek na migracijah osrednje Slovenije na obalo v času vikendov in posledicah – prometna obremenjenost, obremenjenost okolja/poraba pitne vode, povečanje količine odpadkov, onesnaženost zraka predvsem z ozonom itd.*),

·        vrednotenje okoljskega pomena Jadranskega morja (npr. iz vidika postavitve plinskih terminalov, ),

·        vrednotenje posledic (ne)rešenega mejnega vprašanja s Hrvaško (Luka Koper),

·        raziskovanje razvojnih zmožnosti obalnega in koprskega pristanišča,

·        predvidena ekskurzija v območje sredozemskih pokrajin. 

5.     DINARSKO KRAŠKE POKRAJINE

·        Posebnosti krasa (kraški pojavi) in posledični vpliv na družbeno-geografske značilnosti (poselitev, prometnice, gospodarska usmerjenost),

·        vrednotenje problemov varstva okolja kraškega sveta,

·        vrednotenje pomena naravnih znamenitosti (npr. Cerkniško jezero, Križna jama, naravni most v Rakovem Škocjanu*),

·        predvidena ekskurzija v območje dinarsko kraških pokrajin.

6.     PANONSKE POKRAJINE

·        Primerjava panonskih pokrajin z ostalimi pokrajinami,

·        vrednotenje pomena kmetijstva in težave s katerimi se soočajo (npr. naravne katastrofe: suša, toča, …*),

·        oblikovanje predlogov za odpravljanje regionalnega in gospodarskega zaostajanja (na primerih Goričko, Haloze*),

·        vrednotenje pomena zdraviliškega turizma,

·        vrednotenje vloge Maribora,

·        predvidena ekskurzija v območje panonskih pokrajin (predlog: ogled rastlinske čistilne naprave v sklopu Učilnice v naravi v Poljčanah).

7.    ZAMEJSKA SLOVENIJA                                                                                          Analiza neenakih narodnostnih pravice na različnih območjih in glavnih razlogih za večjo ali manjšo asimilacijo posameznih območij.

     Predvidena ekskurzija na narodnostno mešano območje (predlogi: Tržaški kras z dolino Glinščice; Trst; obala Tržaškega zaliva med Štivanom in Barkovljami; Doberdobski kras in Laško; Jugovzhodna Furlanija; Gorica z okolico).

Geografija Evrope

Mentor/-ica: Adica Jamnišek, prof. geografije

Termin: Četrtek, 8.45 do 10.15

Kratka vsebina:

Regionalna geografija Evrope 

- Fizična geografija Evrope (lega, relief, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo itd.).

- Družbena geografija Evrope: naselja, naravni viri, gospodarstvo (primarne, sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti), infrastruktura.

- Evropa kot središče sveta, pomen Evropske unije za Evropo in njena umestitev v svet.

- Aktualne teme (v povezavi z aktualnimi dogajanji doma in v svetu).

Svetovne religije in verstva

Mentor/-ica: Irena Žužek, univ. dipl. sociologinja

Termin: Ponedeljek, 17.30 do 19.00

Kratka vsebina: 

I. UVODNE TEME

1. Religija kot kulturna univerzalija

2. Opredelitev pojma religija

3. Religija in magija

4. Religija in etika

5. Vrste religijskih organizacij

II. TIPI RELIGIJ

1. Glede na stopnjo razvitosti

2. Glede na razširjenost

3. Glede na stopnjo organiziranosti

4. Glede na težnjo po širitvi

5. Glede na predmet čaščenja

6. Glede na sistem abstraktnih idealov

III. SVETOVNE RELIGIJE

1. Prvotne religije

2. Hinduizem

3. Judovstvo

4. Budizem

5. Konfucijanstvo

6. Krščanstvo

7. Islam

8. Odnosi med religijami

Kitajska kultura in kitajski vsakdan

Mentor/-ica: Saša Chen, univ. dipl. sinologinja in prof. italijanskega jezika

Termin: Ponedeljek, 9.00 do 10.30

Kratka vsebina:

Program Kitajska kultura zajema zelo raznolika področja iz starodavne in sodobne kitajske kulture: kitajska civilizacija, kitajska tradicionalna miselnost v vsakdanjem življenju Kitajcev, običaji in navade, kitajska simbolika, kitajska kaligrafija, kitajska kuhinja (prehrana, čajni obredi, recepti in priprava…), pomen letnih časov v življenju Kitajcev, kitajska medicina (osnove, stari nasveti, samo- masaža, gua sha masaža, masaža tuina, akukupresura in akupunktura, vsakdanja vadba…), fengshui, simbolika v kitajski arhitekturi, kitajska glasba (opera, ljudska, sodobna), kitajski makrame, kitajska tradicionalna oblačila in njihov pomen, kitajske družabne igre, stare kitajske igre in igrače, kitajski pregovori in reki, 'izleti' v pisna literarna, filozofska, medicinska dela, utrinki iz sodobne Kitajske, 'potovanja' po raznoliki kitajski pokrajini. Predavanja bodo prilagojena in poglobljena tudi glede na željo in dogovor s slušatelji.

Zgodovina kitajske umetnosti

Mentor/-ica: Petra Milič, univ. dipl. sinologinja in soc. kulture

Termin: Ponedeljek, 9.00 do 10.30

Kratka vsebina:

Nadaljevanje programa dela iz preteklega študijskega leta:

-  kitajska umetnosti od dinastije Tang dalje

  (l. 618 - l. 907) do Ljudske republike Kitajske - razvoj slikarstva in vpliv  

  daoizma na slikarstvo

- kulturna revolucija - umetnost, življenje, politika

- poezija in proza v kitajski zgodovini.

Rad(-a) imam gledališče

Mentor/-ica: Tjaša Celestina, univ. dipl. likovni pedagog, mag. scenografije

Termin: Vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu od 14.30 do 15.00

Kratka vsebina:

Zvrsti gledaliških predstav

Vidiki estetske izkušnje

Analiza elementov gledaliških predstav

Fenomen katarze in sodobno gledališče

Psihologija umetniškega ustvarjanja

Gledališče in likovna umetnost

Antična poezija v gledališču

Miti, po katerih živimo

Restavratorstvo

Mentor/-ica: Mag. Ljubo Zidar, akad. kipar

Termin: Ponedeljek, 12.45 do 14.15

Kratka vsebina: 

Restavratorstvo je izziv, ki ga človek nosi v sebi, ko odkrije doma ali pri sosedih na podstrešju predmet, ki je načet od zoba časa, ki bi ga rad ohranil kot spomin na svoje prednike ali zaradi njegove lepote. Člani študijske skupine v enoletnem programu pridobijo teoretične osnove restavratorstva.

Teme: Osnovna stilna obdobja in njihove značilnosti, različni materiali restavriranja in njihove sestavine, seznanjanje s tehnikami restavriranja … Ogled krajev, kjer poteka restavriranje: cerkva, gradov, pomembnejših stanovanjskih objektov. 

Človek in njegove pisave

Mentor/-ica: Mojca Močnik, aranžerka in oblikovalka

Termin: Ponedeljek, 16.30 do 18.00

Kratka vsebina:

Študijski krožek je namenjen spoznavanju razvoja pisave, družbenih razmerji, nastajanju knjige in spoznavanju pisav kot tudi praktičnemu učenju lepopisja. Lepopisje ali kaligrafija se v času elektronske pošte, zgoščenk in drugih novih podlag pisavi, ali navzlic njim, vse bolj vrača med nas. Lepo je spoznati, kako se je pisava razvijala, kakšna so bila družbena razmerja, ki se v zapisih kažejo, kako počasi je nastajala današnja oblika knjige. Lepo je razumeti, zakaj v besedilu še danes uporabljamo rdečo barvo za zapis poudarjenih besed in od kod prihaja. Zanimivo je izvedeti, kako so ljudje živeli med seboj, kakšni običaji so vladali, kako so ti odsevali v zapisih. Vse to in več, boste zvedeli v teoretičnem delu študijskega krožka.

V praksi pa se boste učili rimske kapitale in minuskule, prelepe karolinške pisave, pa tudi gotice in še nekaterih pisav. Ob zvokih gregorijanskih spevov boste počasi, natančno in umirjeno vlekli črke ali s čopičem risali iluminacije črk. Spoznali boste načine zlatenja. Seznanili se boste z nekaterimi vrstami  papirja. Razvili boste likovnost in željo po odkrivanju nekdanjih pisav v sodobnih zapisih. In nenazadnje? Pisali boste voščilnice, rodovnike, pisma otrokom ali vnukom na življenjskih ločnicah. Obiskali boste tudi Cistercijansko opatijo v Stični in si ogledali stiške rokopise.

Keramika

Mentor/-ica: Lučka Šićarov,

Termin: Petek, 9.00 do 11.15

Kratka vsebina:

Izobraževanje na področju oblikovanja gline poteka tri leta. V začetnem delu se posvečamo osnovnim lastnostim materiala (gline) in tehnikam oblikovanja gline. Tako izdelujemo uporabno keramiko enostavnih oblik. V nadaljevanju sledijo večje forme. Pri oblikovanju se spogledujemo z arhitekturo, literaturo, umetnostjo vzhodnih izumrlih kultur. Keramiko skušamo vpeti tudi v kontekst instalacij in s tem sledimo trendom v sodobni umetnosti.

Namen študijskega krožka je doživljanje sveta skozi zorni kot keramike in vzpodbujanje interesa za keramiko v tolikšni meri, da lahko slušatelji na lastno željo nadaljujejo izobraževanje v podobnih umetnostnih ustanovah.

Slikarstvo – začetna stopnja

Mentor/-ica: Tjaša Celestina, univ. dipl. likovni pedagog, mag. scenografije

Termin: Torek, 15.00 do 17.15

Kratka vsebina:

Teoretično delo:

- Likovne prvine: točka, linija, ploskev, prostor, barva.

- Barve: fizične in optične lastnosti barve, mešanje barv in barvna dinamika, modelacija,  modulacija, barvna perspektiva.

- Postopki gradnje slike: izbira formata, skica, risba, svetlo- temno, prostor, kompozicija.

- Slikarske tehnike in materiali: akvarel, tempera, olje, akril, pastel.

- Zgodovina slikarstva: vloga barve in materiala, figurativno in nefigurativno slikarstvo,  tematski študijski obiski razstav, predstavitve izbranih slikarjev skozi zgodovino.

Praktično delo:

- Slikanje z osnovami risanja: interier, eksterier, tihožitje, vaje v senčenju in kompoziciji.

Slikarstvo na različnih nadaljevalnih stopnjah

Mentor/-ica: več mentorjev

Termin: več terminov 

Narava – znana neznanka: Čudeži narave

Mentor/-ica: Dr. Staša Tome

Termin: Sreda, 16.30 do 18.00

Kratka vsebina:

Študijski krožek Narava - znana neznanka  poteka že tretje leto zapored v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. V preteklih letih smo obravnavali raznolikost živega sveta in raznolikost življenjskih okolij, v prihodnjem študijskem letu pa se bomo posvetili izjemnim dosežkom narave (podnaslov letošnjega programa je Čudeži narave). Srečanja bodo potekala v obliki predavanj, ki jih pripravlja dr. Staša Tome, sodelavka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Slušatelji bodo izvedeli na primer, kako globoko se lahko potopi kit in kaj mu to omogoča, koliko oči imajo pajki in kako zaznavajo okolico, kateri organizmi živijo pri temperaturi nad 100^oC in kako je to mogoče in še veliko drugih zanimivosti.

Vse slušatelje bomo tudi povabili, da si izberejo temo o izjemnih dosežkih narave, jo ob pomoči mentorice preučijo in predstavijo ostalim slušateljem. Nabor tem bo pripravila mentorica, dobrodošli pa bodo tudi drugi predlogi. Iz zbranega gradiva bomo pripravil manjšo razstavo, ki bo na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije od konca maja dalje, ko se študijski krožek zaključi in se bomo poslovili na internem odprtju razstave.

Hortikultura

Mentor/-ica: Dr. Kristina Ugrinović, Maja Zakotnik, Mojca Škof

Termin: Ponedeljek, 16.00 do 17.30

Kratka vsebina:

V programu Hortikultura bomo spoznavali umetnost vrtnarjenja s teoretičnega in praktičnega vidika. Poudarek bo na podajanju praktičnega znanja s področja pridelave sadja, zelenjadnic in okrasnih rastlin, ki jih boste lahko neposredno uporabili pri delu na vrtu. Seznanili se boste z vsemi stopnjami vzgoje rastlin: priprava vrta in izbira rastlin, setev, sajenje, oskrba rastlin in spravilo pridelka. V praksi si bomo ogledali vzgojo zelenjadnic, sadja in okrasnih rastlin, pri nekaterih vrtnih opravilih pa se boste lahko preizkusili tudi sami.  

Matematika kot del kulture in zgodovine človeka

Mentor/-ica: Darka Hvastija, prof. matematike

Termin: Ponedeljek, 9.00 do 10.30

Kratka vsebina:

• Kaj sploh je matematika, kako je zgrajena. Dokazi v matematiki.
• Fibonaccijevo zaporedje, ki ga slikarji pogosto upodabljajo v moderni umetnosti, pa  tudi v naravi ga srečamo.
• Kaj je zlati rez? O njem beremo v knjigi Da Vincijeva šifra, radi so ga imeli antični in renesančni arhitekti in kiparji, kot tudi Le Corbusier.
• Matematika v čudoviti knjigi o avtističnem dečku:  Nesrečni primer ali kdo je umoril psa?

• Praštevila, tako preprosta in pa tako skrivnostna.
• Zgodba simpatične  knjige  Stric Petros in Goldbachova domneva temelji na domnevi, ki se jo matematiki trudijo dokazati že od leta 1742, pa jim še ni uspelo. In domneva je zelo preprosta.
• Matematika in umetnost.

    Umberto Eco trdi, da samo v matematiki lahko rečemo, da je nekaj lepo.

• Paradoksi v matematiki, neskončnost, fraktali.
• Ali je 1+1=2 vedno res? Če  bomo začeli s krožkom oktobra (10. mesec), ga bomo končali  maja (5. mesec) čez 8 mesecev, torej je 10+8=5???
• Zanimiva števila, npr п, e in i.
• Veliki matematiki. Kdo je Gauss? O njem je Kehlmann napisal uspešnico Izmera sveta, ki je bila v Nemčiji prodana v več kot 1,4 milijona izvodih.

        Koga je narisal Raffael na znameniti sliki Atenska šola? 

  Sodelovanje v programu ne zahteva veliko matematičnega znanja, poznavanje osnovnih računskih operacij in pojmov popolnoma zadošča.

Program za razumevanje in varovanje zdravja: Izbirajmo preudarno, jejmo zdravo

Mentor/-ica: Dr. Tanja Pajk Žontar

Termin: Prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 16.30 do 18.00

Kratka vsebina:

-          pomen zdrave/uravnotežene prehrane v vseh življenjskih obdobjih,

-          predstavitev živil, ki so bogata s posameznim hranilom ter njihova umestitev v vsakodnevno prehrano,

-          prehranska piramida: kruh, testenine, sadje, zelenjava, mleko, meso, ribe, maščobe, sladkorji,

-          »skrite« maščobe, sol in sladkor v živilih,

-          voda in druge pijače,

-          prehranska dopolnila,

-          pravilen način priprave hrane,

-          varno ravnanje z živili - od nakupa do zaužitja in

-          preudarna izbira živil - na kaj moramo biti pozorni, da pri izbiri živil ne bomo zavedeni. 

Moje finance v tretjem življenjskem obdobju

Mentor/-ica: Mag. Mateja Bitenc

Termin: Sreda, 13.30 do 15.00

Kratka vsebina:

Tudi v obdobju po upokojitvi si lahko ljudje ohranijo ali na novo zgradijo (dogradijo) svoj ekonomski, človeški, identitetni in socialni kapital. Koncept dela v krožku bo izhajal iz življenjske izkušnje posameznikov, njihovega trenutnega ekonomskega položaja in danosti ter njihovih želja in ciljev za prihodnost. Krožek bo skozi kolektivno učenje dal posamezniku priložnost, da osmisli svoj življenjski položaj v ekonomskem smislu, utrdi ali razvije veščino ravnanja s finančnimi in drugimi vrednostnimi sredstvi, se nauči zastaviti kratkoročne in dolgoročne cilje ter najti potrebne finančne vire za uresničitev le-teh, ter se splošno finančno (ekonomsko) izobraziti, oziroma svoje znanje in izkušnje še nadgraditi. 

Osnovne teme:

Koliko je vredno moje premoženje?

Obvladajmo stroške

Povečajmo svoje prihodke

Načrtujemo svoje finance

Moji cilji in načrti ter kako jih uresničiti

Moj odnos do tveganja

Če je denarja preveč – varčevanje in investicije

Če je denarja premalo – zadolževanje (kdaj in kako)

Spoznajmo delovanje borze

Spoznajmo delovanje banke

Spoznajmo zavarovalniške produkte.

Kultura obnašanja v različnih življenjskih situacijah

Mentor/-ica: Neva Sosič, prof. angleščine in francoščine

Termin: Petek, 9.00 do 10.30

Kratka vsebina:

1. Predstavljanje, pozdravljanje, rokovanje, vstopanje v prostore, naslavljanje.

2. Osnove komuniciranja: odnos do sogovornika, umetnost poslušanja, govorno in pisno komuniciranje, voščila, vabila, zahvale, sožalja. vedenje v javnosti.

3. Obedi: vrste obedov, kako pripravimo mizo, jedilni pribor, sedežni red, nazdravljanje, kako jemo posamezno jed, o vinu.

4. Povabilo v goste: prirejanje slovesnosti doma, družinska praznovanja (rojstni dan,  krst, birma, zaroka, poroka …).

5. Poslovni bonton: Obnašanje v službenem okolju.

6. Kultura oblačenja.

7. Darila.

8. Bonton na potovanju.

9. Pomoč iz zadrege: »Kaj storiti, če …«

10. Spoznavanje osnov državnega protokola.

11. Bontonsko in gastronomsko izrazoslovje.

12. Zanimivosti, mednarodna pravila vedenja.

Čudoviti svet ugank

Mentor/-ica: Štefan Markovič

Termin: Drugi in četrti ponedeljek v mesecu, 12.45 do 14.15

Kratka vsebina:

Namen študijskega krožka je odkrivanje sveta ugankarstva skozi razvijanje logičnega mišljenja, razvijanje ustvarjalnosti na področju pisnega izražanja in poglabljanje besednega zaklada.

V letošnjem študijskem letu se bomo posvetili logičnim in grafičnim ugankam.

Cilj programa je doseči s spoznavanjem logičnih ugank:

 1) razumevanje preprostih logičnih zakonitosti in

 2) povezave zakonitosti med grafiko in logiko.

Kitajski jezik in pisava

Mentor/-ica: Saša Chen, univ. dipl. sinologinja in prof. italijanskega jezika

Termin: Ponedeljek, 10.45 do 12.15

Kratka vsebina:

Obravnavali bomo različne teme in osnovno  besedišče s področja vsakdanjih situacij in spoznavali osnove kitajskega jezika:

-          Pozdravljanje, predstavljanje sebe in drugih

-          Zahvaljevanje, opravičevanje

-          Številke, datum in ura

-          Dom in družina

-          V restavraciji

-          V trgovini

-          Barve in oblike

-          Na poti

-          Na Kitajskem

-          Družabna srečanja

-          Kitajska klasična poezija (nekaj pesmi)

-          Moderna glasba (nekaj pesmi)

-          Razvoj pismenk, pravila pisanja pismenk, kitajska kaligrafija (poskus pisanja s         čopičem).

Angleščina, Nemščina, Francoščina, Španščina, Italijanščina, Ruščina

na različnih stopnjah (začetna in nadaljevalne stopnje)

Mentor/-ica: več mentorjev

Termin: več terminov

Računalniško izobraževanje:

* Začetna, nadaljevalna in izpopolnjevalna stopnja

* Vstopam v internet

* Internet – moja domača pisarna in vez s prijatelji

* Digitalna fotografija

* Obvladam svoj računalnik

Mentor/-ica: več mentorjev

Termin: več terminov

Računalništvo – začetna stopnja

Za vključitev v tečaj predznanje uporabe računalnika ni potrebno.

Kratka vsebina:

Ogled osebnega računalnika in delovnega okolja Windows. Kako računalnik pripravim za delo. Zaigrajmo pasjanso, uporabimo kalkulator. Pisanje enostavnega besedila. Premikanje v besedilu, popravljanje napak. Oblikovanje besedila. Shranjevanje besedila in izpis na papir. Odpiranje napisanega besedila, enostavno oblikovanje. Raziskovanje po računalniku.

Kratek pregled zgodovine interneta. Načini brskanja po svetovnem spletu, hiperpovezave, vnos spletnega naslova, strežniki za iskanje … Iskanje informacij po Sloveniji in po svetu (zdravilišča, vreme, dnevne novice, vozni redi, kulturne prireditve, kuharski recepti …). Uporaba e-storitev (e-bančništvo, e-uprava, kupovanje preko spleta …).

Splošno o komuniciranju z elektronsko pošto. Branje prispelega sporočila, odgovarjanje na sporočilo ali posredovanje sporočila naprej. Pisanje novega sporočila. Pošiljanje slik in drugih prilog.

Računalništvo – nadaljevalna stopnja

V izobraževanje se lahko vključite vsi, ki ste zaključili začetno stopnjo ali že imate osnovno znanje na področju računalništva.

Kratka vsebina:

Uporaba interneta za iskanje raznovrstnih informacij, zahtevnejša iskanja in uporaba e-storitev (e-uprava, izpolnjevanje elektronskih obrazcev, elektronsko bančništvo …). Komuniciranje s pomočjo elektronske pošte.

Samostojno pisanje besedila z računalnikom. Osnove oblikovanja besedil in priprava za tiskanje (predogled, nastavitve strani). Izdelava različnih obrazcev s pomočjo tabel, zahtevnejše oblikovanje besedila, izdelava in tiskanje nalepk (za video kasete, diskete, steklenice, kozarce …).

Izdelava računalniške preglednice: vnos in popravljanje podatkov v preglednici, spreminjanje oblike, izdelava formul, priprava različnih izračunov, izpis preglednice na papir. Praktični primeri uporabe domače računalniške preglednice.

Računalništvo – izpopolnjevalna stopnja

V izobraževanje se lahko vključite vsi, ki ste zaključili nadaljevalno stopnjo ali že imate določeno predznanje .

Kratka vsebina:

Ponovitev zahtevnejšega oblikovanja besedil z nadaljevalne stopnje in nadgradnja: daljša besedila, izdelava kazal, številčenja strani, vključevanje slik s podpisi. Uporaba različnih priročnih možnosti (samopopravki, samobesedilo, sledenje spremembam …). Vključevanje slik, grafičnih elementov in uporaba orodja WordArt.

Računalniške preglednice: ponovitev osnov dela z nadaljevalne stopnje in nadgradnja. Izdelava preglednice za vodenje domačih mesečnih stroškov in uporaba te preglednice.

Obdelava digitalnih fotografij s programom Picasa3. Kako posneti dobro fotografijo - praktični nasveti. Osnovni in zahtevnejši popravki in obdelava. Načini prikazovanja fotografij v elektronski obliki - izdelava enostavne predstavitve. Izdelava albumov in darilnih CD-jev. Delo na praktičnih primerih.

Organizacija svojega dela na računalniku: izdelava map, arhiviranje dokumentov, čiščenje računalnika in reševanje težav pri uporabi računalnika.

Vstopam v internet

V izobraževanje se lahko vključite vsi, ki ste zaključili vsaj eno izmed naštetih stopenj: začetno, nadaljevalno, izpopolnjevalno stopnjo ali tečaj digitalne fotografije.

Kratka vsebina:

Uporaba interneta za iskanje raznovrstnih informacij, zahtevnejša iskanja, izpolnjevanje spletnih obrazcev, elektronsko bančništvo, iskanje in naročanje podatkov po javno dostopnih bazah podatkov (e-uprava, knjižnice, zemljiška knjiga …). Komuniciranje s pomočjo elektronske pošte.

Izdelava lastnih spletnih strani: uporaba vmesnika za izdelavo spletnih strani, priprava besedila in slik, objava in pregledovanje spletne strani. Izdelava lastne spletne galerije in objava svojih posnetkov.

Uporaba programa za komuniciranje Windows Messenger: prijava, organizacija stikov, vpisovanje naslovov in pogovarjanje s sošolci.

Kaj je to forum? Kako se prijavim na forum in v njem sodelujem? Pregledovanje nekaj znanih forumov z različnimi temami in sodelovanje v njih. Na kaj moramo biti pozorni in kultura obnašanja v forumih.

Kaj je to blog? Kako in kje si odprem svoj blog? Pisanje bloga in branje blogov na različnih naslovih.

Internet – moja domača pisarna in vez s prijatelji

V izobraževanje se lahko vključite vsi, ki ste zaključili vsaj eno izmed naštetih stopenj: nadaljevalna stopnja, izpopolnjevalna stopnja, Internet in starejši ali Digitalna fotografija.

Kratka vsebina:

Naučili se bomo, kako lahko internet in brezplačne programe v sklopu brskalnika Google uporabimo pri svojem vsakodnevnem domačem delu, zabavi in stikih s prijatelji.

Najprej bomo spoznali brskalnik Google Chrome, ki omogoča hitrejše in enostavnejše pregledovanje spletnih strani. Odprli bomo nov e-poštni naslov, s čimer pridobimo možnost uporabe vseh brezplačnih Googlovih spletnih programov.

Podrobno se bomo naučili uporabljati elektronsko pošto, od enostavnega pošiljanja sporočil do ustvarjanja skupin za pošiljanje, dela z vsiljeno pošto, klepeta, filtrov za sporočila ... Program Google koledar bomo uporabili za izdelavo koledarja, ki nas bo na poštni predal obveščal o rojstnih dnevih znancev in prijateljev ter drugih za nas pomembnih dogodkov. Spoznali bomo Googlove dokumente in se naučili, kako lahko ustvarjamo tekste, preglednice in predstavitve kar na internetu. Bralnik vam bo pomagal ostati v stiku z najbolj zanimivimi informacijami z vaših najljubših spletnih strani. Novice si bomo organizirali tako, da bodo odslej vse na enem mestu.

Precejšen del srečanj bo namenjen spoznavanju aplikacije Facebook, s pomočjo katere že več kot 250.000 Slovencev ohranja stike s prijatelji in si z njimi izmenjuje slike, filmčke, sporočila, voščilnice in še mnogo več. Mogoče boste prav na tak način spet našli prijatelje ali sošolce, s katerimi ste izgubili stik.

Digitalna fotografija

V izobraževanje se lahko vključite tisti, ki ste zaključili vsaj eno izmed naštetih stopenj: začetno, nadaljevalno, izpopolnjevalno, Internet in starejši.

Kratka vsebina:

Zgodovina fotografije. 

Osnove dobre fotografije - katera pravila moramo upoštevati pri fotografiranju. Pravila uporabe digitalnega fotoaparata. 

Kako posnamem dober portret? Slikanje pejsaža in tihožitja. Skupinske fotografije. Praktični primeri fotografiranja v učilnici in na terenu. 

Kako fotografijo prenesem s fotoaparata na računalnik? Organizacija dela na računalniku. Brisanje neuspelih posnetkov. 

Obdelava digitalnih fotografij s programom Picasa3. Osnovni in zahtevnejši popravki in obdelava. 

Načini prikazovanja fotografij v elektronski obliki - izdelava enostavne predstavitve. Izdelava albumov in darilnih CD-jev. Delo na praktičnih primerih. Tiskanje fotografije. Pošiljanje posnetkov in naročanje fotografij po elektronski pošti. 

Kako si odprem svojo spletno galerijo? Objava posnetkov v galeriji. 

Priprava razstave ob zaključku študijskega leta.

Obvladam svoj računalnik

Kratka vsebina:

V orodju Raziskovalec se bomo naučili organizirati podatke po mapah. Naučili se bomo ustvariti nove mape, premikati in kopirati datoteke, brisati datoteke, uporabljati koš in izdelati bližnjice na namizju. Spoznali bomo, kako se namesti antivirusni program, kako se antivirusni program posodablja in kako se izvaja redne preglede računalnika za viruse.

Naučili se bomo namestiti različne programe, ki so potrebni za učinkovito uporabo računalnika (Adobe Reader, Adobe Flash, program za shranjevanje na DVD). Naučili se bomo shranjevati podatke na prenosne pomnilniške medije kot so CD, DVD in USB ključ. Naučili se bomo, kako lahko na svojem računalniku predvajamo multimedijske vsebine (glasba in video) in uporabljamo program za predvajanje. Spoznali bomo, kaj so stisnjene datoteke, kako jih stisnemo in kako razstavimo, če jih v takšni obliki dobimo.

Znaš, nauči drugega ~ Učenje računalništva v dvoje

Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje začenjamo z novim prostovoljskim gibanjem računalniškega učenja v dvojicah. Starejši, ki uporabljajo računalnik, 

 bodo svoje računalniško znanje prenašali na kolege, ki se želijo naučiti

samostojno uporabljati računalnik.

Prostovoljno usposabljanje na področju računalništva bo potekalo v dvojicah

po načelu toliko kot znaš, prenesi na drugega.

Vabimo vse slušatelje, ki bi želeli svoje kolege učiti računalništva, ter vse,

ki si želijo naučiti uporabljati računalnik ali svoje računalniško znanje poglobiti,

da se nam priključijo.

Prosimo, da pripravljenost za sodelovanje sporočite Maši Bizovičar

na sedež Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani

po telefonu (01 433 20 90) ali elektronski pošti (masa.bizovicar@guest.arnes.si).

Filmski klub 

Redna mesečna filmska srečanja (ob kavi) za slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje in njihove prijatelje v mestnem kinu Kinodvor, Kolodvorska 13.

Kinodvor je v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje pripravil novo

obliko filmskega kluba za poznejša leta življenja. Sodelovanju je botrovala začetna

želja Kinodvora po sodelovanju in pripravljenost Univerze, da novo zamisel poveže z dolgotrajno tradicijo filmskih klubov pod okriljem UNESC-a, kjer gre za film, ki podpira razumevanje zgodovine, znanosti in kulture, ki nas obdaja, pa tudi izobraževanje.

Knjižnica Slovenske Univerze za tretje življenjsko obdobje

Pregled knjižničnega gradiva na: www.ksu.si

E-novice

Če želite prejemati spletne novice slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, to sporočite na elektronski naslov: katarina.prosenc@siol.net